Misel dneva
4.03.2025
Človek na svojem življenjskem potovanju hrepeni po materialnem udobju, namesto da bi poskusil doseči večno blaženost (brahmananda), ki jo ima na dosegu. Nižji materialni užitki ga zavedejo na stranpot, ujame se v mrežo iluzije, ki ga ugonobi. To spominja na podgane v veliki žitnici, ki jih vonj ekspandiranih riževih zrn zvabi v past. Podgana se tako ujame v nastavljeno past, obilje žita pa ostane zunaj, nedotaknjeno. Materialno udobje je podobna past.
Ko se človek ujame v past materialnega udobja, ga preganjajo misli v njegovi podzavesti (spahuje se vam lahko le po tistem, kar ste pojedli; zaužita hrana določa vaše misli). Zato je dobra družba bistvenega pomena. Na primer, papiga povzema govorico po svojem lastniku. Podobno tudi mi v sebi zasejemo lastnosti ljudi, ki nas obkrožajo. Prav tako kot tat ne more vstopiti v hišo, katere stanovalci so budni, tudi ni mogoče, da bi slaba misel vstopila v um človeka, ki ohranja stanje zavedanja, in mu pokvarila značaj.
- Odlomek iz knjige Sathya Sai razodeva najvišjo resnico, str. 14-15.
