Misel dneva
31.07.2015
Pravi pomen besede guru (duhovni učitelj) je pravzaprav: "Kdor presega vse lastnosti in oblike; kdor je najvišji Jaz, najvišje bistvo ali Brahman." Torej, če je ta 'Jaz' v vas, čemu bi iskali guruja zunaj sebe? Učitelj, ki poučuje druge, je nekoč tudi sam imel učitelja. Kdor nad seboj nima nobenega učitelja, je pravi guru.
Sanskrtski verz, ki slavi guruja kot Brahmo, Višnuja, Mahešvaro in Prabrahmana (Najvišje božansko), razlagajo napačno. Pravilno je, da na Brahmo, Višnuja in Mahešvaro (Šivo) gledate kot na guruje, saj predstavljajo tri lastnosti ali gune: Brahma predstavlja radžas (strast, moč), Višnu satvo (čistost, ravnovesje) in Šiva tamas (nedejavnost, otopelost).
Vesolje sestavljajo omenjene tri lastnosti ali gune, ki so navzoče tudi v vas. Božanska trojica je navzoča v srcu vsakega človeka v obliki teh treh lastnosti. Zato ste vi sami svoj lastni učitelj. Ni vam ga treba iskati drugje. Nenehno morate čutiti lastno prirojeno božanskost, ki je navzoča tudi v vseh drugih bitjih. Ko sočloveku pomagate ali ga nahranite, morate čutiti, da božansko v vas, hrani božansko v njem.
- Sathya Sai Baba -
