Misel dneva
6.03.2015
Želje in navezanost na stvari ter načrtovanje, kako si želeno zagotoviti, so lastnosti ločenega jaza in ne pravega notranjega Jaza ali atme, ki biva v telesu. Občutka ‘jaz’ in ‘moje’ ter čustva poželenja in jeze izvirajo iz telesa in uma. Ko si človek podjarmi telo in um ter ju duhovno prerase, se razodene njegova prava krepost. Zdi se, da njegovo prepričanje, da je on tisti, ki deluje in uživa v rezultatih dela, vpliva na atmo, toda to prepričanje ni del pristne narave atme.
Stvari se zrcalijo in tako nastane odsev, toda ogledalo zato ni omadeževano. Nanj ne vplivajo stvari, ki se zrcalijo v njem, temveč ostaja enako jasno in čisto. Podobno je lahko tudi kreposten človek podvržen določenim dejavnostim, ki ga omadežujejo, vendar te so posledica preostanka njegovih dejanj iz prejšnjih življenj. Te dejavnosti ne morejo ovirati narave njegovih sedanjih dejanj. Krepostni človek ima naslednje pristne temeljne lastnosti: čistost, jasnost, radost in trajno veselje.
(Sutra vahini, 1. poglavje)
