Misel dneva
19.02.2014
Nekoč je v Parizu živela neka starka. Bila je zima in december je bil tik pred vrati. Mnogo revežev je spalo na ulicah in se treslo od mraza. Starka je hodila po ulicah in jih pokrivala z odejami. To delo je opravljala brez hrupa in razkazovanja. Čez čas so meščani izvedeli za njeno dobroto in se spraševali, čemu ta ponižna starka pomaga drugim, ko pa se tudi sama bori za preživetje. Otroci so jo spraševali: »Babica, čemu hodiš s sklonjeno glavo, ko pa si tako plemenita?« Starka je skromno odgovorila: »Bog nam daje z mnogo rokami, jaz pa dajem samo z eno. Mar to ni sramotno?« Številni plemeniti ljudje po vsem svetu so zastavili visoke ideale dobrodelnosti.
- Sathya Sai Baba -
