Misel dneva
22.09.2011
Jedro človeškega bitja je božanskost, ki ne pozna rojstva, zato tudi ne more umreti. Smrt se zgodi telesu, s katerim je božanskost povezana. Zaslepljen človek misli, da je telo njegovo bistvo, dejansko pa je prav takšna naravnanost smrt. Biti osvobojen te iluzije, pomeni biti nesmrten.
Istovetenje s telesno zavestjo je mogoče premagati s povzdigujočo duhovno vadbo in neustrašnim poizvedovanjem o lastni resničnosti.
Za primer vzemimo sadež drevesa tamarinda. Če sadež še ni dozorel, ga je precej težko oluščiti in razločiti lupino, sadno meso in pečko. Enako velja za človeka, ki je navezan na čutne želje in telesno ugodje, saj takšen ne more doseči božanskega zavedanja. Ko sadež tamarinde dozori, lupina odpade in meso odstopi od pečke, ki jo odstranimo brez napora. S samopoizvedovanjem in nesebičnimi dejanji zori človekovo zavedanje in prirojena božanskost se loči od telesa, čista in popolna.
