Misel dneva
13.09.2011
Če nagnjenja le obvladujete, od tega ni nobene koristi. Šele, ko kobri izpulijo zoba, ni več nevarna. Podobno velja za nagnjenja, saj jih je treba uničiti pri koreninah. Šele takrat lahko duhovni iskalec spozna Božansko.
Tudi čiste želje vežejo, a človeka kljub temu ne ovirajo na duhovni poti, ne glede na to kako številčne so. Trn izkopljemo z drugim trnom, vendar na koncu oba vržemo stran, kajne? Ko vpliv dobrih nagnjenj premaga slaba, je čas, da oboja prerastemo.
To pomeni, da mora s časoma izginiti tudi najčistejše hrepenenje, kar jih obstaja in to je hrepenenje po duhovni osvoboditvi. Šele tedaj lahko človek postane Božanski. Okovja so okovja, pa naj bodo železna ali zlata. To pomeni, da mora človek doseči stanje, ko ga dobro in slabo ne pritegne in odbije. Vsakdo, ki si želi duhovne osvoboditve mora zmanjšati nagnjenja, obvladovati um in si prizadevati za razumevanje temeljnih načel Božanskega.
