Misel dneva
4.12.2011
Ljudje si običajno želijo le veselje in srečo in niti slučajno trpljenja in žalosti. Veselje in srečo sprejemajo kot najbližja dobrohotneža, trpljenje in žalost pa kot zakleta sovražnika. To je velika napaka. Ko ste veseli, je tveganje za žalost veliko in strah pred izgubo veselja vedno visi nad vami. Trpljenje spodbudi človeka k samo poizvedovanju, razločevanju in ga prestraši, da se lahko pripetijo še hujše stvari. Prebudi ga iz apatije in zaverovanosti vase.
Z dvojnostjo življenja se soočajte z enakodušjem. A pozor, enakodušje ni potrpežljivost. Potrpežljivost pomeni, da človek nekaj prenaša, tolerira ali sprejema, ker nima druge izbire. Enakodušje pa pomeni, da je človek sposoben premagati dano situacijo, ki pa nanj nima nobenega vpliva – to je duhovna vadba. Enakodušno in mirno soočanje s pojavnim svetom dvojnosti je pot k duhovni osvoboditvi.
Prenašajte vse, ampak hkrati analizirajte in presodite, saj tovrstna potrpežljivost prinese dobre posledice.
