Misel dneva
15.12.2011
Kadar človek pogleduje za sadovi dejanj, zlahka podleže zaskrbljenosti, vznemirjenju in notranjemu nemiru. Morda se sprašujete: »Kako naj vendar preživim, če se moram odreči sadovom dejanj?«
Čemu ta strah in nervoza? On, ki je zagotovil, da bo poskrbel za vse vaše potrebe, posvetne in duhovne, bo zagotovo poskrbel za vse. Dal vam bo to kar potrebujete, tudi premoženje.
Duhovni iskalec, ki je spoznal skrivnost delovanja v povezavi s požrtvovalnostjo, mora namesto navezanosti na pojavni svet, čutiti notranje ravnovesje in zbranost. Zaradi navezanosti uma na svet, človek takole razmišlja: »To dejanje je moje in rezultati so plod mojih prizadevanj. Pripadajo le meni.« Takšno razmišljanje veže človeka.
Krišna je v Bhagavadgiti dejal: »Končni rezultat vse duhovne vadbe je enakodušje, notranje ravnovesje«. Zato mora človek prerasti navezanost na pojavni svet in si prizadevati, da doseže notranje ravnovesje.
