Misel dneva
21.11.2011
Mesec spet zasije in osveži, ko veter razpiha oblake, ki prekrivajo njegovo obličje. Podobno se zgodi, ko se razpršijo oblaki egoizma in um spet zasije v polnem in naravnem sijaju. To je stanje blaženosti, kjer trpljenje preneha obstajati. Kjer je luč, tema ne more obstajati. Ko človek prižge luč modrosti, ta nikdar več ne migota ali ugasne. Blaženost in mir, ki ju človek pod vplivom delovanja čutil išče v posvetnih stvareh, kaj kmalu pričneta migotati in naposled ugasneta. Človek svoja nespametna hrepenenja tako zadovolji le trenutno. Vse skupaj je napačno in minljivo, saj si takšno srečo in mir pridobi prek sle, jeze, sovraštva ali zavisti. Prav njih mora obvladati in premagati, saj si le takrat lahko pridobi pravo blaženost in mir, ki nikdar ne ugasneta. Ne samo, da si ju lahko pridobi, ampak lahko to tudi postane.
