Misel dneva
24.10.2011
Domišljavost, ljubosumje in zavist, jeza, ponos, sleparstvo – vse to so ovire na duhovni poti. Tudi, če niso povsem razvidne iz obnašanja, pa človeka notranji vzgibi v umu vseeno silijo v napačno smer.
Soba, ki je bila zaprta dalj časa, je polna prahu in neprijetnih vonjav, ko jo enkrat odpremo, zato jo je treba najprej temeljito očistiti preden se vanjo vselimo. Podobno je treba tudi um očistiti z meditacijo. Duhovni aspirant mora s samoopazovanjem preučiti um, njegovo vsebino in stanje. S primernimi in discipliniranimi navadami zatem postopoma in sistematično odstrani nesnago, ki se je tam nabrala.
Domišljavost je na primer globoko zakoreninjena in nepopustljiva. Morda je videti, kot da je usahnila in izginila, vendar se lahko kadarkoli spet pojavi. V nebrzdanem umu se z vejami razrašča na vse strani in to ob vsaki najmanjši priložnosti. Zato mora biti duhovni aspirant vedno buden in pazljiv.
