Misel dneva
4.10.2010
Ljubezen do prirojene božanskosti je najpomembnejša, posvetna ljubezen do predmetov pojavnega sveta in oseb, pa je drugotnega pomena. Posvetna ljubezen do druge osebe ni prava ljubezen. Vesolje , ki je manifestacija petih elementov, izvira iz božanskosti. V vesolju ni mesta, kjer božanskosti ne bi bilo. Vesolje se venomer giblje in božanskost je tista, ki ga poganja. Ljubezen do božanskosti je vir vseh oblik posvetne ljubezni. Sveti spisi (upanišade) nam zelo jasno povedo, da kadar ljubimo lastno božanskost, ta ljubezen pritegne druge in vzbudi njihovo naklonjenost do nas.
