Misel dneva>Aug, 2010

  • 31.08.2010

    Obstaja poseben način s katerim lahko odkrijete nesmrtno dušo. Morda vam bo sprva težko, toda vsak naslednji korak bo lažji. Vsekakor bo tudi um, ki je vajen discipline, zlahka odkril božanske temelje človeškega bitja. Tu ni nobenih bližnjic. Človek se mora odpovedati vsem nagnjenjem, ki si jih je nabral,  se s tem razbremeniti in si olajšati potovanje. Poželenje, pohlep, jeza,...

  • 30.08.2010

    Resnično izobražena oseba ne sme negovati sebičnih misli. Žal pa so današnji izobraženci pod vplivom neizmerne sebičnosti. Posledica tega je, da imajo napačne ideale in zaidejo na napačno pot. Koristi od njihove izobraženosti imajo le oni sami in njihovi najbližji. Tako zapravijo svoje mesto med plemenitimi in temu primerno spoštovanje v družbi.

    Človek bi moral...

  • 29.08.2010

    Predstavljajte si kaj se zgodi, ko pozno ponoči človek zagleda štor. Ustraši se, ker misli, da gre za duha ali neko nenavadno človeško bitje. Nič od tega ne drži, pa vendar se človeku tako zazdi. Vzrok za to napačno videnje je tema.

    Tema povzroči, da namesto resnice vidimo nekaj, kar ne obstaja. Prav tako tema, ki jo ustvari naša zabloda, zakrije vseprežemajočo...

  • 28.08.2010

    Izobrazba postane plemenita, ko vanjo vključimo nesebično služenje. Nesebično služenje mora biti brez sledi ozkosrčnosti. To pa še ne zadošča. Našo misel o nesebičnem služenju ne sme onesnažiti želja po povračilu. Služenje morate opravljati kot pomemben sveti obred.

    Drevo ne zaužije lastnih sadežev, temveč jih brez navezanosti prepusti drugim. Reka ne izpije svoje...

  • 27.08.2010

    Na tem svetu človek preživi le zaradi božanske milosti. Vsaka kaplja krvi, ki se pretaka po naših žilah, je le delec obilja božanske milosti. Vsaka mišica je delček Njegove ljubezni. Vsaka kost in hrustanec je le del božanske milosti. Popolnoma jasno je, da smo brez božanskosti, le vreča kosti. Toda, ker te skrivnosti nismo sposobni razumeti, se šopirimo in hvalimo »naredil sem...

  • 26.08.2010

    Ptica potrebuje dvoje kril za letenje, človek na zemlji, pa dve nogi za hojo. Duhovi aspirant, ki hrepeni po samospoznanju, potrebuje nenavezanost in znanje – nenavezanost na posvetne potrebe in znanje, da se zave prirojene božanskosti. Ptica le z enim krilom ne more poleteti visoko v nebo, kajneda? Prav tako človek ne more le z nenavezanostjo ali le z znanjem doseči samospoznanja,...

  • 25.08.2010

    Od drugih se moramo učiti dobrih stvari. V zemljo posadimo seme, ga obdelujemo in zalivamo. Seme vzklije in zraste v veliko drevo. Ko ga položimo v zemljo, se zato še ne spremeni v zemljo in tudi ne v gnojilo ali vodo, ker se z njima hrani. Seme jemlje le najboljše od vseh, na koncu pa zraste v tisto, kar je – veliko drevo.

    Tudi vi morate tako zrasti. Veliko se morate naučiti...

  • 24.08.2010

    Vedske spise so po vztrajnem in napornem delu sestavili modreci in svetniki, ki so si prizadevali za dobrobit človeštva in za človekovo osvoboditev. Zato so vedski spisi zbirke največje blagodejnosti. Človeku svetujejo, da nadzoruje svoj odnos do zunanjega sveta, ter neguje odnos do svojega notranjega sveta; notranja stvarnost je temelj na katerem je zgrajena zunanja stvarnost. Prav tako...

  • 23.08.2010

    V starodavnih časih so svetniki in modreci skrbeli za čistost v mislih, resnico v besedah in pravičnost v dejanjih. Danes pa so ljudje pozabili na človeške vrednote in kažejo živalske lastnosti kot so poželenje, jeza, pohlep in sovraštvo. Čistost srca in nesebičnost sta znamenja človeškega življenja, ki si ga posameznik pridobi po številnih življenjih.

    Nespametnost,...

  • 22.08.2010

    Bodite vedno v družbi pobožnih ljudi. Zaradi druženja z dobrimi ljudmi se bosta v vas razvili sposobnost razločevanja med dobrim in slabim (v sanskrtu: viveka) ter nenavezanost na posvetne stvari (vairagja). Ti dve lastnosti bosta okrepili duha in vam prinesli notranji mir.

    Dovolj je, če ukrotite svoj um; potem ni nujno obvladovati zunanjih pet čutil. Če um ni navezan na...

  • 21.08.2010

    Ne dovolite, da vaša vera omahuje, ko vam neuspeh potrka na vrata. Dočakajte ga kot nov izziv in ga premagajte. Vera ne sme biti kakor dih, ki nenehno prihaja in odhaja. Naj bo vaša vera stabilna in brez sprememb v prihodih in odhodih. Če vera teče neprekinjeno kakor reka, bo v isti meri tudi Božja milost tekla k vam.

    Bog je z vami v vseh obdobjih in v vseh okoliščinah....

  • 20.08.2010

    Notranja uravnovešenost je bistvenega pomena za duhovni napredek. Lahko jo dosežete samo, ko svoj razum očistite zavajajočih posvetnih navezanosti in zapletenosti. Brez takšne čistosti, razum ne more nadaljevati po božanski poti. Zakaj? Beseda »vrlina« je le druga beseda za »inteligenco«, ki sledi glasu vaše prirojene božanskosti, vaše stvarnost. Le kdor ima takšno vrlino, lahko...

  • 19.08.2010

    Človeški um je skupek misli, zapleten zbir želja in potreb. Kadarkoli se v umu pojavi neka misel, želja ali potreba, mora človekov zdrav razum preveriti njeno vrednost in tehtnost. Ali je dobra ali slaba? Ali mi bo pomagala ali pa me ovirala? Kam me bo odpeljala? Na čem se bo končala? Če se um ne prepusti takšni temeljiti raziskavi, bo človek na poti samouničenja. Če pa upošteva...

  • 18.08.2010

    Zaradi poslušanja o božanski slavi se bo nečisto srce spremenilo v čisto, razsvetljeno srce, ki sije v božanski svetlobi. Iskrena želja po poslušanju o božanski slavi je kakor razkužilo in dišava, ki odganja neprijetne vonjave čutnega zadovoljevanja. Tovrstno poslušanje bo prečistilo srce tako, da bo spodbudilo človeka k dobremu delovanju. Takšno čisto srce je najprimernejši...

  • 17.08.2010

    Vidimo le zunanje okoliščine oziroma dogajanja, ki se zaključijo z nekim končnim izidom. Zaradi svoje nevednosti menimo, da te zunanje okoliščine same določajo končni izid. Toda okoliščine, dogodki, čustva in občutki so le orodja v božanskih rokah in služijo njegovi volji in njegovim ciljem. Svet je oder na katerem vsak igra vlogo, ki mu jo je dodelil Bog. Vsak koristi čas, ki mu...

  • 16.08.2010

    Lahko rečemo, da ima znanje dva vidika: posvetni (v sanskrtu: bahja vidja) in duhovni (brahma vidja). S pomočjo posvetnega znanja si priskrbimo sredstva za preživetje. Na ta način lahko preučujete veliko predmetov, si pridobite najvišjo stopnjo izobrazbe, dobite dobro službo in preživite življenje brez skrbi in strahu. Tovrstno znanje vas lahko usposobi za opravljanje kateregakoli...

  • 15.08.2010

    Kaj je enost, ki obstaja v različnosti? Lahko si predstavljamo velikansko stavbo s sobanami in preddverji za različne namene. Če odstranimo vse zidove nam ostane le  ena sama velika soba. Vsa utelešena živa bitja na tem svetu imajo različna imena in podobe. Ko njihovo telo izgine, je vse kar ostane le božanskost (atma).

    Človeški um ustvarja občutek ločenosti. Ko se...

  • 14.08.2010

    Pravila obnašanja, duhovna vadba in izrazi božanske ljubezni – vse izpolnjujejo vrline, ki spodbujajo napredek človeka. Temeljna resnica stvarstva je enost v mnogoterosti. Hindujski način čaščenja temelji na zavedanju o Enem, ki se manifestira v različnih podobah z raznovrstnimi lastnostmi, odvisno od razmer in okoliščin. Prav zato so hindujci najbolj tolerantni med vsemi ljudmi in...

  • 13.08.2010

    Vrline najbolj učinkovito na vseh ravneh prečistijo zavest, saj človeka spodbudijo, da odkrije kaj naj dela in kako naj deluje. Le kdor si je prislužil dobro karmo, ima odlično razvito sposobnost razločevanja. Negovanje sposobnosti razločevanja je kakor splav, ki človeka popelje čez ocean sprememb in strahu. Človek izpolnjen z vrlinami ima zagotovljeno mesto med osvobojenimi. Lahko se...