Misel dneva
27.08.2009
Duhovno ljubezen moramo razlikovati od ljubezni ali navezanosti, ki je povezana s telesom, umom ali intelektom. Slednja je posvetna in je zato vir žalosti.
Resnična ljubezen je čista, nesebična, brez ega in polna blaženosti. Posvetna navezanost sploh ni prava ljubezen temveč je minljiva. Trajna, čista ljubezen, pa prihaja iz srca.
Zakaj človek takoj ne prepozna vseprežemajoče ljubezni? Zato, ker je njegovo srce postalo suho in onesnaženo. Izpolnujejo ga vse vrste želja in zato ni prosotra za čisto, neonesnaženo ljubezen. Samo, ko človek izkorenini posvetne navezanosti, bo lahko v svojem srcu pridobil prostor za razvijanje resnične ljubezni.
