Misel dneva
6.07.2009
Naravo človeka zaznamujejo bit (ali neomejenost življenja), zavest in blaženost (v sanskrtu: Sath-Čit-Ananda). Toda človek je pozabil na to in svoj čas zapravlja v nečimrnem iskanju kratkotrajnih užitkov. Ni sposoben razumeti vrednosti narave, ki mu je prirojena. Ko pa naposled spozna njeno vrednost, in jo izkusi, lahko doseže vzvišeno stanje. Pravzaprav, postane sam Bog.
Človek lahko izvrši vsakršno še tako zahtevno nalogo, ko se zave svoje prirojene božanskosti. Vendar ga to sploh ne zanima. Postal je suženj svojim čutilom in svoj čas zapravlja za minljive reči. Zatorej je glavna človekova naloga, da razume svojo prirojeno božansko naravo in zaživi v skladu z njo.
