Misel dneva17.11.2009
V posvetnem življenju se ljubezen izraža v različnih oblikah, kot na primer ljubezen med materjo in otrokom, možem in ženo ter med sorodniki. Tovrstna ljubezen, ki temelji na medosebnih odnosih, nastane iz sebičnosti in lastnega interesa. V ljubezni do Boga pa ni niti sledu lastnega interesa. Gre za ljubezen zaradi ljubezni same. Temu rečemo predanost Bogu (bhakti).
Ena izmed značilnosti takšne ljubezni je dajanje brez pričakovanja povračila. Druga značilnost je, da ta ljubezen ne pozna strahu. Tretja značilnost je ta, da jo izkazujemo zaradi ljubezni same in ne zaradi prikritih namer. Vse tri značilnosti skupaj tvorijo življenjsko stališče prepuščanja vsega Bogu (prapathi). Oseba, ki ima takšno življenjsko stališče, živi v božanski blaženosti.